Postonjska jama je največja kraška jama

Kraška jama je ena od turističnih znamenitostih v Sloveniji. Slovenija ima na tisoče Kraških jam, ki se nahajajo po vsej Sloveniji. Vsako leto je najdenih vsaj 100 novih kraških jam ampak samo 21 jih je namenjeno turistom. Tu je nekaj odkritih jam, Belojača, Brezno pod velbom, Dihalnik v Grdem dolu, Dimnice, Divaška jama, Francetova jama, Glija jama, Gruska jama, Izvir Bilpa, Jama pod Babjim zobom, Jelenja jama, Kamnita hiša, Kačna jama, Kaščica, Kostanjeviška jama, Križna jama, Ledena jama pri Kunču, Logaška jama, Melinca jama, Osapska jama, Otoška jama, Pekel pri Zalogu, Pivka jama, Planinska jama, Pološka jama, Postojnska jama, Potočka zijalka, Predjamski sistem, Prvi sistem Moličke planine, Renetovo brezno, Rotovnikova jama, Sistem Mala Moka – BC4, Sistem Migovec, Skalarjevo brezno, Snežna jama na planini Arto, Sveta jama, Tentera, Vandima, Velika ledena jama v Paradani, Vilenica, Zjot v Sebetihu, Čehi 2, Črna jama, Črnelsko brezno, Škocjanske jame, Železna jama, Željnske Jame, Žiglovica in Županova jama. Kraška jama Dimnice je kot globoka brezen, jama je zaščitena.

Kraška jama

Iz jame se ven vali dim zato se imenuje Dimnice ampak ta pojav lahko vidimo samo pozimi. Jama je dolga 6 km in globoka 130 metrov. Divaška jama je ena od manjših kraških jam. Jama je dolga 700 metrov in globoka 76 metrov. Jama je bogata iz kapniki,  zavesami in helektitnimi izrastki. Jama je bila odkrita leta 1884. Kraška jama Kostanjevica se nahaja v Krki blizu Kostanjevice. Po letu 1969 so jamo preimenovali, prej so jo imenovali Jama nad izvirom Studene. Jamo so  začeli raziskovati enkrat po letu 1927. V letu 1971 so v jami uredili razsvetljavo in 300 metrov poti za turiste ampak cela jama je dolga 2 kilo metra. V to jamo gredo lahko tudi otroci in starejši ljudje. Križna jama je ena od bolj raziskanih jam saj ima veliko več informacij od katere koli druge jame, ki je namenjena turizmu. Križna jama leži med Loškim poljem, Bloško planoto in Cerkniškim poljem. Je zelo znana ker je edina kraška jama za turiste, ki ima podzemna jezera. Jama je dolga 8.273 metrov. Jamo so lahko začeli uporabljati za turizem šele leta 1950 ampak vodni del jame so opisali leta 1832. Severni del jame je najbolj bogat saj lahko tam najdeš veliko kapnikov in druge kapniške oblike. Postojnska jama je največja kraška jama, ki so jo doslej odkrili. To jamo so raziskali že 24.340 metrov v dolžino. V postojnsko-planinskem jamskem sistemu so našli 175 živalskih vrst in od tega je 115 vrst pravnih.

Kresovanje se odvija vsako leto

Kresovanje je običaj, ki ga priredijo ljudje na vsako leto. Ta obred je tradicionalna navada, ki se ga udeležujejo ljudje. Na ta večer počakajo ljudje na kres, ko se ga zavkuri. To se dogaja na predvečer, kjer se ljudje podružijo. Kres je ogenj, ki je narejen iz lesa, lahko pa tudi iz palic, iz lesenih izdelkov. Ko zakurimo kres se ljudje družijo èas, ki ga preživijo ob ognju. Pri požarih moramo biti previdni. Kadar postavljamo je potrebno imeti urejeno kurišèe, kjer bomo kurili. Èe kurimo pri snoveh, ki so hitro gorljive je potrebno dati stran od kurišèa, kjer pride do požarov, pri tem je potrebno imeti gasilce blizu, da lahko pogasijo ogenj. Hiše, ki so izdelane iz lesa, iz materiala, pri katerem pride do požarov je potrebno imeti kurišèe odaljeno. Pri kurjavi kresa je potrebno, da je na takem prostoru, kjer ni snovi, da bi naredile požar. Nekaj èasa je potekalo kresovanje prvega maja, ki je dobil ime po antièni boginji Maji. Maj je prva košnja, žetev, sadje, prvo sadje na njivi. Antièna boginja Maja ni zmogla tega sama, ker je potrebovala sonce, ki ga je v verovanju ponazarjal ogenj. Nekateri ljudje so rekli praznik ognja.

Kresovanje

Nekateri ljudje so govorili, da se z neba spušèajo èarovnice. Ljudje so hoteli s kresom pregnati èarobnice. Kasneje so jih pregnali. Kadar so kurili kres so poèakali do konca med tem èasom so se ljudje pogovarjali, pri sebi so imeli hrano, ki je bilo veè hrane na voljo. Imeli so malico, ko so jedli so lahko opazovali kres, katerim je bil ljudem všeè. Pri njem so se lahko pogreli, èe je bilo mrzlo, ko so imeli kres je bilo toplo, ker se je kres postavil bolj v toplih èasih. Za kres so rabili veliko lesenih palic, ki so bile tanjše in je kres zgledal bolj majhen, veliko kresov je bilo velikih, zato so rabili veèje palice, pri katerem je kres zgledal bolj veèji. Pri postavljenju kresa je pomagalo veliko ljudi, kjer je tudi hitreje nastal. Kres je za nekatere ljudi lep, ki ga radi gledajo. Je navada, katere se ljudje veselijo. Na kresovanje se ljudje pogovarajajo, kjer jih greje kres. Ko zakurimo les, rabimo papir, da lahko vžgemo kres, vèasih rabimo veè papirja za kres, ker lahko nastane veèji ogenj. Nekateri ljudje rabijo veè èasa za zavkurjenje lesa. Kres je ogenj, pri kateremu se ljudje pogovarajajo, preživijo veèer, kjer ne odidejo hitro, ker poèakajo nekaj èasa. Ko se kres ugasne ljudje odidejo, pri tem za sabo pospravijo.

Morje, svetovni ocean

Morje, ki ga lahko poimenujemo svetovni ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine. Lahko pa beseda morje pomeni tudi manjši del s kopnim omejenega oceana. Izraz se pogosto uporablja tudi za velika običajna slana jezera. Na primer Kaspijsko jezero, ki so mu včasih rekli Kaspijsko morje ali Mrtvo morje, ki je tudi jezero na kopnem. Svetovno morje delimo na tri velike oceane tihi 50%, atlantski 26%, indijski 21% površine, ter dva manjša- Severno ledeni ali Arktični 4% in Južni ali Antarktični ocean 6%. Manjši deli, ki se zajedajo v kontinente so zalivi in prelivi. So različni oblik in velikosti. Morski prelivi so naravne zožitve med dvema obalama ali umetno narejeni. Glede na lego ali med globino in tip obale ločimo: polarna (vzhodno-sibirsko), robna (Barentsovo, Rumeno, Ohotsko), sredozemska (Sredozemsko, Mehiški zaliv, Severno ledeno morje) in medotoška (Koralno morje) morja.

Morje

Morje je najbolj mirno, kadar na njemu ni nič. Ko se začnejo delati valovi potem ladje plujejo in delajo valove, večja ladja, večji valovi. Morja so lahko bolj čista lahko pa so bolj umazana. Čista morja so takrat, kadar morje vidimo lepo. Kadar je pa umazano se dosti ne vidi. Umazano je zaradi trave, raznih odpadkov, mivke. Najbolj je umazano, kadar je mivka na njej, ker mivka je rjave barve in se kasneje težko vidi. Ljudje grejo na morje polet, ker je vroče. Če se gremo kopati jeseni bo morje bolj mrzlo in težje se bomo kopali zaradi samega podnebja. Kadar pridemo iz morja nas začne bosti, to je sol, ki je v vodi, zato ji pravimo slana voda. Pri morju je obala, kjer se ljudje lahko opazujejo morja ali pa se kartajo. Kadar gremo na morje si nekateri pravijo sprostite ampak se nekateri tudi učijo na morju. Kadar gremo v morje se grejo nekateri potapljati in iščejo školjke. Nekateri ljudje, ko grejo v morje se odločijo, da grejo skakat v morje, po navadi skačejo na bombice. Bombica pomeni, da skočiš v vodo in vas veliko polilo, to je tudi odvisno od teže. Če si bolj debel bo vode veliko polilo ven, če si pa bolj suh bo polilo pa manj vode. Ko gremo na morje dobimo lahko hotel ali apartma. Hoteli so bolj dražji, ker imaš samopostrežbo, v apartmaju si moraš pa sam delati hrano. V hotelu in apartmaju imaš lahko televizijo ampak je manjši kot doma. Ko greš na morje moraš imeti že v naprej denar, ker se naročiš pri recepciji. Tam dobiš ključe od apartmaja, če greš v apartma in od hotela, če greš v hotel.