RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE: Postopek, Delitev Premoženja in Skrbništvo za Otroke

Razveza zakonske zveze je v Sloveniji vse pogostejši pojav, saj se ločuje vedno več parov. Razveza
zakonske zveze je opredeljena kot uraden zaključek zakona med dvema osebama, pri čemer
slovenska zakonodaja ločuje dve vrsti razveze: sporazumno in nesporazumno. Zakonca se za eno ali
drugo vrsto razveze odločita glede na trenutno situacijo, v kateri sta se znašla. Pomembno je omeniti,
da je sporazumna razveza z vidika praktičnosti veliko lažja in bolj zaželena, vendar bomo razloge za to
obravnavali kasneje v članku.

Kako poteka sporazumna razveza zakonske zveze?

Za uspešno razvezo zakonske zveze je potrebnih več korakov. Prvi korak je seveda, da se zakonca
odločita za eno izmed vrst ločitve. Če gre za sporazumno razvezo zakonske zveze, morata najprej
oddati vlogo na sodišče. Pred oddajo vloge lahko zakonca poiščeta pomoč odvetnika za ločitve, ki bo
hitro in učinkovito poskrbel za vse potrebne informacije, da bo razveza zakonske zveze zaključena čim
hitreje in brez nepotrebnih dodatnih stroškov.
Pred oddajo vloge na sodišče pa morata zakonca urediti še nekaj ključnih elementov za uspešno
ločitev. Eden izmed njih je sporazum glede delitve skupnega premoženja in dolgov, če jih zakonca
seveda imata. Sporazum o delitvi premoženja mora biti zapisan v obliki notarskega zapisa in priložen
vlogi za ločitev. Drugi pomemben element, ki služi kot priloga, je mnenje centra za socialno delo. To
mnenje je nujna priloga, predvsem če imata zakonca tudi skupne mladoletne otroke.
Kot že omenjeno, je sporazumna razveza zakonske zveze bistveno cenejša in se izvede hitreje kot
nesporazumna. Razlog za to je, da zakonca ne plačujeta dragih odvetniških tarif za zastopanje na
sodišču. Največji strošek v tem procesu predstavlja strošek notarskega zapisa glede delitve skupnega
premoženja.

Na kakšen način se izvede razveza zakonske zveze s tožbo oziroma nesporazumna razveza?

Zakon pozna tudi razvezo zakonske zveze s tožbo oziroma nesporazumno razvezo. Pri tej vrsti ločitve
se zakonca ne moreta sama dogovoriti glede same ločitve ali katerega koli izmed elementov, ki jih je
treba urediti v procesu ločitve. Lahko se zgodi, da si ločitve želi le eden od zakoncev, medtem ko se
drugi z njo ne strinja.
Zakonec, ki si ločitve želi, odda vlogo za razvezo sam in v njej pojasni, zakaj je zakon zanj postal
nevzdržen. Po prejemu vloge sodišče oba zakonca povabi na razpravo, v okviru katere preveri, na
kakšen način se bo ločitev izvedla. Omeniti pa je treba, da je takšen postopek lahko precej
dolgotrajen in se lahko zavleče tudi do nekaj let.

Kako v praksi poteka delitev skupnega premoženja med zakoncema?

Ena izmed najpomembnejših prilog k vlogi za razvezo zakonske zveze je dogovor o delitvi skupnega
premoženja. Ta je nujen, če sta zakonca imela skupno premoženje, v nasprotnem primeru pa je
dogovor brezpredmeten. V prvi točki morata zakonca najprej popisati celotno skupno premoženje in
od njega odšteti skupne dolgove. V praksi v skupno premoženje običajno sodijo nepremičnine in
premičnine večje vrednosti. Osebni predmeti posameznega zakonca, kot so oblačila ali osebne stvari,
niso vključeni v maso skupnega premoženja.
V drugem koraku se lahko zakonca sama odločita, na kakšen način bo deljeno skupno premoženje. Če
jima uspe doseči sporazum, se morata zglasiti pri notarju in v notarski obliki sporazum podpisati ter
ga priložiti k vlogi na sodišče. V primeru, ko se zakonca ne moreta dogovoriti glede delitve, je
najbolje, da najameta odvetnika. Ta bo med njima v prvi vrsti skušal doseči sporazumni dogovor. Če
mu to ne bo uspelo, sledi ločitev s tožbo, v okviru katere bo sodišče odločilo o tem, kako se bo
skupno premoženje razdelilo.

V primeru, ko sodišče samo presoja, kako bo razdelilo premoženje med zakonca, v zakup ne vzame le
prihodkov posameznega zakonca. Delitev premoženja je lahko kompleksen proces, pri katerem ni
odločilno le, kdo ima višjo plačo ali kdo je finančno bolj prispeval k pridobitvi premoženja. Eden
izmed pomembnih dejavnikov je tudi skrb za dom in družino, saj ta prav tako bistveno prispeva k
dobrobiti družine in je enako pomembna kot višina prihodkov. Zaključimo lahko, da je delitev
premoženja skupek objektivnih in subjektivnih dejavnikov.

Kaj je treba storiti v primeru skupnih mladoletnih otrok?

Izredno pomembno je, da se zakonca dogovorita tudi glede skrbi in plačevanja preživnine za skupne
mladoletne otroke. Rešitev tega vprašanja je ena izmed ključnih pri sporazumni razvezi zakonske
zveze. Tudi ko se zakonca ne moreta dogovoriti glede skrbništva, pride do nesporazumne ločitve,
podobno kot če ne dosežeta dogovora o delitvi skupnega premoženja.
V prvem koraku morata zakonca obiskati center za socialno delo (CSD). CSD organizira razgovor med
zakoncema in otroki ter na podlagi tega razgovora napiše svoje mnenje. To mnenje je zelo
pomembno, saj ga pri svoji odločitvi upošteva tudi sodišče.
Sodišče na podlagi mnenja (v primeru ločitve s tožbo) odloči, kdo od zakoncev bo prejel skrbništvo
nad skupnimi mladoletnimi otroki in kakšna bo višina preživnine, ki jo bo moral plačati drugi zakonec.
Sodišče pa lahko tudi odloči, da bosta zakonca imela deljeno skrbništvo, kar pomeni, da preživnine ne
plačuje nobeden, saj sta oba enako odgovorna za skrb za skupne otroke.

Na kakšen način se lahko zakonca zavarujeta za primer razveze zakonske zveze?

Eden izmed instrumentov, ki zavaruje zakonca z več premoženja, je predporočna pogodba. Ta se
podpiše pred sklenitvijo zakonske zveze. V njej zakonca jasno določita, kaj bo prejel kateri izmed njiju,
če pride do razveze zakonske zveze. Na ta način ob ločitvi ni nobenih dvomov glede deleža, ki ga bo
prejel vsak zakonec.
Bistvo predporočne pogodbe je tudi v tem, da zakonca že pred sklenitvijo zakonske zveze točno
vesta, kaj sodi v premoženje posameznega zakonca. Za veljavnost predporočne pogodbe je ključno,
da sta zakonca pri opredelitvi premoženja iskrena in da svojega premoženja ne skrivata.